O vzvišeni
in veličastni Bog,
razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero,
trdno upanje,
popolno ljubezen,
globoko ponižnost,
razumnost in spoznanje,
da se bom držal-a
Tvojih zapovedi. Amen.
Že pred letom in pol, na izmenjavi Luči miru v
Reki so nam Avstrijci razdelili majhne listke
–
vabila za ta veliki avstrijski skavtski praznik, ki so ga poimenovali SCOUTING
UNLIMITED = SKAVTSTVO BREZ MEJA. Takrat se nam je zdelo,da je to še zelo, zelo daleč…. oni pa so se
že pripravljali, pošiljali navodila in vabila in informacije in prejšnji
četrtek smo s cugom po skavtsko krenili proti Grazu.
Vse je bilo doterano do zadnje črtice in na
postaji v Grazu nas je s širokim nasmehom že čakala Maria in skavtski taxist
Jacky nas je odpeljal do hostla, ki je postal za štiri dni naš drugi dom. In
začeli smo prihajati iz petih strani: cele Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Italije
in Slovenije.
Najprej seveda prijava: vse informacije,
knjižica s programom, karta za 72 ur vseh vrst voženj po Gradcu, vabila za
skavtsko krvodajalsko akcijo, priponke z imeni, ščipalko za skupino, vstopnica
za skavtski večer v graškihječah, ….
vse smo dobili – in lahko se je začelo !
IN BIL JE
VEČER PRVEGA DNE…
Skupna večerja, pozdrav s starimi in novimi
prijatelji, veliko prevajanja v vse ostale jezike, spoznavanje in zbiranje v
skupine, ki so nosile ime Grazu bližnjih krajev. Prav fejst so nas pomešali. Za
štiri dni sem postala JUDENBURG.
DRUGI
DAN SMO SPOZNAVALI GRAZ IN DAROVALI KRI …
Skupine so dobile natančna navodila in veliko
zelo težkih vprašanj in šli smo odkrivat Graz. Med potjo smo prebivalcem Graza
delili povabila na skavtsko krvodajalsko akcijo : HELFEN MIT HERZ UND HAND =
POMAGATI Z ROKO IN SRCEM.
Šli smo v soncu, požegnal nas je tudi dež, razdelili
smo vabila in naredili veliko skavtsko delo: darovali kri. Vse zgradbe smo
našli, prepisali smo vse letnice, se povzpeli na grad, se spustili do Mure,
našli napis na najboljši slaščičarni, magistrat in tri cerkve, poslušali muziko
in gledali ples na graški mestni uri, ugotovili, da je tudi Ljubljana pobratena
z Grazem, se naučili nekaj o Turkih in kugi in našli celo vodnjak štirih rek in
skorajuganili koliko orožja je v graški
orožarni.
Opoldne smo imeli skavtsko kosilo na vrtu
minoritskega samostana – v soncu in dobrem razpoloženju, popoldne pa si ob
odličnem vodenju ogledali muzej oz. orožarno z 32.000 kosi oklepov, čelad in
šlemov, helebard, sulic in pušk. Nekaj neverjetnega!
Zvečer smo imeli sprejem pri graškem županu.
Prijazen gospod nas je posedel kar v dvorano za mestna zasedanja. Sedela sem na
stolih za poročevalce. Župan nas je povabil tudi na prigrizek in pijačo in z
njegovega balkona smo lahko pomahali graškim radovednežem.
In super presenečenje: nekatere graške
skavtinje so prišle na sprejem v dirndlu. Rutka + dirndl = super paše skupaj !
IN BILO
JE JUTRO TRETJEGA DNE …
Medtem, ko so avstrijski skavti zasedali na
letni skupščini in imeli volitve, smo šli mi na potep. Pa ne peš, ampak s
starim oldtimerskim tramvajem, ki nas je popeljal po Grazu po dolgem in počez.
Pozvonil je vsakokrat, ko se je ustavil in spet odpeljal, zavore so škripale,
tramvaj se je tresel, škripal in drdral in nas popeljal v čase naše mladosti.
Parkirali smo v stari remizi, ki sedaj služi kot muzej starih tramvajev in
prijazni vodič nam je razložil 130-letno zgodovino graških tramvajev.
Pripeljali smo se skoraj do cerkve oz.
bazilike MARIA TROST = MARIJA TOLAŽNICA, ki velja za zelo znano graško božjepotno
cerkev. V tej cerkvi smo imeli pogrebno mašo za pokojnega Hermanna, našega
velikega ALPE-ADRIA prijatelja.
Po 170 stopnicah, ki jih imenujejo
ANGELTREPPEN = ANGELSKE STOPNICE, smo poromali gor k Mariji. V cerkvi je bil
ravno krst neke deklice, dobila je ime Valentine Sofie.
Domov smo se vrnili z najmodernejšim
tramvajem, ki je tiho in neslišno brzel po šinah. Kakšna razlika! Ampak meni je
bil uni ta stari veliko bolj všeč.
Volitve so bile pri kraju in lahko smo
čestitali novi avstrijski skavtski predsednici Andrei in podpredsedniku ,
našemu ALPE-ADRIA Georgu.
Popoldne smo raziskovali globine in višine
Graza. Nekateri so se odločili za ogled gradu EGGENBERG in grajskega parka,
drugi smo šli v najlepšo graško cerkev HERZ JESU KIRCHE = CERKEV SRCA
JEZUSIOVEGA z najvišjim graškim zvonikom ( 109,60 m).
Prijazna vodička, domačinka in faranka je
govorila o »moji cerkvi« in nas popeljala v spodnjo cerkev,zgornjo cerkev, na kor s 3.500 piščali, na
podstrešje, do ure z 170-letnim mehanizmom, ki še vedno deluje do minute
natančno in na vrh do petih zvonov, ki so jih že 3x vlekli v zvonik: ob prvi
posvetitvi in po vsaki vojni.
VEČER
TRETJEGA DNE….
Je bil nekaj posebnega. V graški KASEMATTE =
GRAJSKE JEČE smo imeli skavtski večer DONAU-ALPE-ADRIA, skupaj z najvišjimi
predstavniki mesta Graz. To je pa bilo nekaj fantastičnega ! Niti mraz nam ni
mogel do kosti, niti veter, ki je zavijal mimo vogalov, niti dež, ki je
škrebljal po strehi. Bili smo tam med starimi velbanimi zidovi, ob svečah in
muziki, v prijetnem klepetu in bili smo priča velikim skavtskim dejanjem: BANK
AVSTRIA je darovala veliko vsoto za hrvaško akcijo MIRNO MORE, župan se je
zahvalil za veliko udeležbo na skavtski krvodajalski akciji HELFEN MIT HANS UND
HERZ in avstrijski skavti so na oder prinesli za Ester tri ogromne vreče
zamaškov za slovensko akcijo ZBIRANJA POKROVČKOV in KUPOVANJA INVALIDSKIH
VOZIČKOV, vsi skupaj pa smo zbrali kar lepo vsoto za ta mlade graške skavte.
Ko smo na koncu štirijezično zaplesali v dolgi
vrsti in štirijezično zavriskali, se nam je zdelo, da je to višek večera. Pa ni
bil. Na koncu nas je iz originalnega posnetka pozdravil glas Baden Powella in
nam zarosil oči in napolnil srce.
Noč je bila zelo kratka.
IN
PRIŠLA JE NEDELJA…..
Začeli smo jo seveda s sveto mašo v čudoviti
cerkvici STRASSENGEL = ANGELI VARUHI v JUDENDORFU. Mladi skavtski duhovnik nas
je prijazno pozdravil in nam v pridigi izprašal vest: ali res znamo biti bratje
in sestre in prijatelji vsakomur, ali zares naredimo vsak dan no dobro delo,
čuvamo katedralo Božjega stvarstva in se mu zahvalimo za vsak dan, preživet v
zdravju in veselju.
V nedeljo smo bili gostje mladih skavtov in
pod ogromnim šotorom smo na njihovem tabornem prostoru v bližini cerkve imeli
skupno (odlično !!!) kosilo, izmenjali še zadnjenaslove, naredili zaključni krog in se
zahvalili gostiteljem za izredno gostoljubje, za vse od začetka do konca, za
odlično organizacijo, za veselje in radost, za dež, veter in sonce in …..za
DNEVE, KI JIH JE NAREDIL GOSPOD, FUER TAGE, DENN DER HERR HAT GEMACH, PER
GIORNI. CHE IL SIGNORE CI DA, ZA DANE, KOJE JE STVORIO BOG ….